Nemško mesto si želi novih prebivalcev. Vabijo jih s prav posebno ponudbo

Mesto Eisenhüttenstadt na vzhodu Nemčije, približno 100 kilometrov od Berlina ob poljski meji, ponuja dva tedna brezplačnega bivanja za vse, ki razmišljajo o selitvi tja – s ciljem povečati število prebivalcev, poroča CNN.

Projekt je 13. maja objavil tamkajšnji občinski svet, prijave so odprte do začetka julija.

Izbrani kandidati bodo med 6. in 20. septembrom brezplačno bivali v opremljenem stanovanju v sklopu tako imenovanega 14-dnevnega poskusnega bivanja.

"Imeli bodo priložnost spoznati življenje, delo in skupnost v Eisenhüttenstadtu – brezplačno in v samem središču mesta," poudarja občina.

Udeležencem bodo pripravili voden ogled mesta, obisk tovarne in druge izlete, da bi jim olajšali spoznavanje okolice.

Prav tako bodo lokalna podjetja omogočila pripravništva in priložnosti za zaposlitveni razgovor, da bi spodbudila dolgoročnejšo odločitev za selitev.

Nekoč mogočen Stalinstadt se sooča z demografskim upadom

Eisenhüttenstadt je bil ustanovljen leta 1950 kot prvo načrtovano socialistično mesto v Vzhodni Nemčiji, zgrajeno okoli ogromnega jeklarskega kompleksa ob reki Odri. V času Sovjetske zveze je nosilo ime Stalinstadt, a so ga po združitvi Nemčij preimenovali.

Danes ima mesto približno 24.000 prebivalcev, kar je precej manj kot v času svojega vrhunca, ko je tam živelo več kot 50.000 ljudi, in tako kot številna druga mesta na območju nekdanje Vzhodne Nemčije se sooča z izseljevanjem.

V Eisenhüttenstadtu deluje največja integrirana jeklarna v vzhodni Nemčiji, ki zaposluje približno 2.500 ljudi, mesto pa je tudi pomembno središče za obdelavo kovin.

Kot poudarja predstavnica občine Julia Basan, je glavni cilj projekta privabiti stalne prebivalce, zlasti usposobljeno delovno silo, ki bo mestu pomagala tako pri gospodarskem kot demografskem preporodu.

Številne zgradbe iz socialističnega obdobja so danes zaščitene kot kulturna dediščina, mesto pa obiskovalce privlači z izjemno odprto urbanistično zasnovo in značilno arhitekturo.

Eden izmed novejših priseljencev je svojo odločitev za selitev opisal kot naključno – med vožnjo je uzrl ulico Karla Marxa in bil nad arhitekturo tako navdušen, da je svoji ženi preprosto rekel: "Preselil se bom sem."

Po kasnejšem vodenem ogledu mesta z lokalnim zgodovinarjem je bil tako navdušen, da se je kar takrat odločil za selitev.